Zimske radosti na Zelenici , foto: Klemen Malovrh
Plazovne žolne , foto: Vili
Zima na Begunjščici , foto: Vili
Reševanje , foto: Vili
Iskanje
VARNO V GORE    

Avtor/ica: , ponedeljek, 28. januar 2013, ogledov: 8168

Priporočila za varnejšo hojo in gibanje v gorah

Med lažjimi poškodbami zaradi nesreč v gorah prednjačijo poškodbe nog, zlasti gležnjev. Tudi pri hujših poškodbah je že velik delež poškodb spodnjih okončin. Zato velja opozoriti na primerno obutev, ki pokriva gleženj, zlasti na zahtevnejših poteh in pri sestopih.

Med vzroki, ki so povzročili smrt planincev je med najpogostejšimi srčna kap. Kljub opozorilom in preventivnim akcijam se še vedno odpravlja v hribe veliko planincev, ki niso primerno fizično in psihično pripravljeni. Zato še enkrat ponavljamo opozorilo, naj se bolniki s srčnimi boleznimi pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visoke gore. Na vsak način naj se posvetujejo s svojim zdravnikom in se držijo njegovih navodil in zdravil. Še posebno se je potrebno izogibati planinskim turam v vročem in soparnem vremenu.

Zelo pogosta vrsta smrtnih poškodb so tudi poškodbe glave. Tudi za gore naj velja pravilo - pametno glavo varuje čelada. Tudi na področju Tržiča je priporočljiva uporaba zaščitne čelade na mnogih planinskih poteh v visokogorju, zlasti na mestih kjer je pot tako speljana, da lahko zgornji planinci ali celo živali sprožijo kamenje.

Priporočamo, da si za turo izdelamo načrt izleta. Tako bomo lahko določili tudi približen povratek domov. O odhodu na turo, poti in približnem času povratka obvestimo domače oz. pustimo sporočilo (v avtu, doma). Pred turo poglejmo planinske karte in vodnike, s katerimi je pokrit ves slovenski gorski svet. Prepogosto so planinci zaradi nepoznavanja poti zašli, zakasnili s povratkom s ture, kar je povzročilo skrb domačih in iskalno akcijo za reševalce.

Prav tako med turo puščajmo sled, kje smo hodili in do kam smo prišli. Ne sicer s smetmi, ki bi jih odmetavali vsevprek, ampak z vpisom v vpisnih knjigah po planinskih postojankah in na vrhovih.

Imejmo varnostni (plezalni) oprt in sistem za samovarovanje, kadar hodimo po zelo zahtevnih poteh in poteh s stalnimi varovali.

Na zahtevne ture ne hodimo sami. Kdor ima namero hoditi na zahtevne ture, naj se vključi v planinsko šolo, tečaj varne hoje v gore, alpinistično šolo ali naj si prelista nekaj literature na to temo; skratka naj si nabere potrebno znanje že v dolini in pridobi izkušnje na predhodnih lažjih turah. Svetujemo, da si začetnik ali oseba s premalo izkušenj in znanja to pridobi na organiziranih izletih.

Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od skupine. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.

Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informirajo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval na področju Tržiča sporočite na Planinsko društvo Tržič.

Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo in neodgovorno divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih tudi dejstvo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva.

=> Priporočila GRZS
PDF Ikar - mednarodne številke za klic na pomoč - pomoč v gorah



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Zadnji članki

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Tržič, 2024