PRIJAVA

PRIJAVI SE LAHKO VSAK!!!

Za urejanje vsebin na strani si moraš najprej "ustvariti nov uporabniški račun". Uporabniško ime in geslo vpisano pri odpiranju novega računa, potem uporabljaš za PRIJAVO v sistem UREDNIK.  Tvoj račun bo aktiviran, ko te bo "potrdil" eden od administratorjev strani ali ga boš aktiviral sam preko poslanega sporočila, ki ga boš prejel na svoj email naslov vpisan pri registraciji.

Ob prvi prijavi v sistem, si lahko obkljukaš možnost "Zapomni si geslo" , tako vsakokratno vpisovanje ne bo potrebno. Seveda pa pazi, da tega ne narediš na "javnem računalniku", ker boš tako drugim uporabnikom tega računalnika omogočil dostop do UREDNIKA strani.

KAKO DODAM NOVICO V OBVESTILA - REPORTAŽE - AO FORUM

Preko gumba UREDNIK, se moraš najprej prijaviti v sistem

Po uspešni prijavi, se vrni na stran UREDNIKA, kjer se ti v UPORABNIŠKEM MENIJU prikažejo dodatne možnosti.

V meniju izbereš DODAJ / NOVICO / OBVESTILO / FORUM in odprl se ti bo vmesnik za vnašanje vsebine.

V prvo polje vpišeš NASLOV za vsebino, ki jo dodajaš npr. "Iščem soplezalca za ..."

V padajočem meniju KATEGORIJA izbereš v katero MAPO želiš vložiti svoj članek. Na primer...

•  "Iščem soplezalca..." spada v kategorijo AO FORUM,
• "Delovna akcija v soboto ... " spada med OBVESTILA,
• "Raz Male Mojstrovke ..." spada med REPORTAŽE itn. 

Nato en za drugim sledita dva velika identična polja kamor se vpisuje vsebina. Prvo okno je namenjeno za vpis "kratkega uvoda v vsebino" (par vrstic). V drugo okno pa se vpisuje "polna novica" s slikami in obširno vsebino. Če boš uporabil oba okna bo na strani viden najprej samo uvod v novico z linkom "preberi več..." ki odpre še polno novico.

Ni pa narobe, če vse skupaj vpišeš samo v prvo polje. To bo pomenilo da se bo na strani vsebina prikazala v celoti. 

Vsebina je napisana in oblikovana, sedaj moraš še poskrbeti, da bo OBJAVLJENA! Na dnu UREDNIKA za obema poljema za vnos vsebine se nahajajo trije zavihki Slike - Objava - Meta podatki.

Izberi zavihek OBJAVA

• Status spremeni v Objavljeno
• Raven dostopa: Public - vsebino vidijo vsi obiskovalci strani, Registered - vsebino vidijo samo prijavljeni člani
• Objavi: Datum, ko novica postane aktivna, navadno je to tekoči datum... 
• Konec objave: Datum ko novica zastara in se avtomatično umakne iz strani. 
• Prikaži na prvi strani označi če želiš da se vsebina prikaže na začetni strani, drugače pa pusti prazno.

Vsebino shraniš s klikom na DISKETO. 

Vsebina je dodana. Preveri na strani... 

DELO S TABELAMI

DELO S TABELAMI - GUMBI

KAKO DODAM SLIKO

V orodni vrstici klikneš na tole ikonico.
	Odpre se ti okno s pomočjo katerega lahko nalagaš nove slike in jih sortiraš po mapah. Ker je na strani več uporabnikov, lahko pride do zmede s slikami. Najbolje bi bilo, da si vsak uporabnik na strežniku ustvari svojo mapo. Ustvari svojo mapo...glej sliko: Klikneš na malo ikonico in v novo okno vpišeš ime svoje mape. OK. Mapa se bo pojavila na seznamu v spodnjem oknu LEVO. Da bi sliko naložil v svojo mapo se moraš vanjo postaviti. 2 x KLIK na mapo...
	Naslednji korak je nalaganje slike iz svojega računalnika na spletno stran. 1. postavljen moraš biti v mapi kamor boš naložil sliko. 2.Pritisneš gumb "Upload" glej sliko, desna ikona...
PROSIM, DA SLIKE PRED NALAGANJEM ZMANJŠATE NA SPREJEMLJIVO VELIKOST.  PRENOS DIREKTNO IZ FOTOAPARATA SICER DELUJE... AMPAK PO NEPOTREBNEM OBREMENJUJE STREŽNIK IN ZASEDA PROSTOR...	"Upload" gumb - spodnja mala ikona 3. Odpre se ti novo okno, kjer preko gumba Brskaj na svojem računalniku poiščeš željeno sliko. V tem oknu imaš več možnosti za urejanje svoje slike. Resize Image in Thumbnail zaenkrat še ne delujeta! Klik na gumb "Upload", bo naložil sliko na stran....
	Ko se bo slika naložila na stran se bo pojavila na seznamu v spodnjem levem oknu. Glej sliko... Klikneš nanjo tako, da se v desnem spodnjem oknu pokaže predogled, v zgornjem delu okna pa se morajo izpisati podatki o tem kje se slika nahaja. To se mora zgoditi avtomatično. Ko je vse tako kot je treba, pritisneš gumb "Insert."

GUMBI ZA IZDELAVO POVEZAV

KAKO DODAM POVEZAVO NA : na neko drugo stran, na neki drugi članek ,na email naslov

POVEZAVA NA DOKUMENT ZA PRENOS - DOWNLOAD

ZIP, WORD, EXCEL, POWERPOINT...

Postopek kako naložimo željen Dokument na strežni je podoben kot pri nalaganju slik...
-postavimo se v željeno mapo npr. Dokumenti
- pritisnemo gumb za Upload ( glej sliko)
- preko gumba Brskaj, poiščeš željen dokument in ga naložiš na stran
- nalože dokument nato izbereš tako da se v zgornjem polju URL prikaže pot do njega...
- Dodatne opcije.
    Include icon : Pred link doda ikono glede na tip dokumenta... word, zip ....  
    Include date: Doda se datum
    Include size: Na koncu linka se izpiše velikost dokumenta... 1,45MB

Link potrdimo s klikom na INSERT.

FOTOGALERIJA

Pobudo za ustanovitev plezalnega odseka je dala pravzaprav velika smučarska nesreča pod Škarjevim robom na Storžiču. številna reševalna ekipa z Jesenic (Joža Čop, Andrej More-Gandi, Matevž Frelih) in iz bivše jugoslovanske vojske je zanetila željo tudi pri tržiških planincih in smučarjih, da bi imeli svojo lastno reševalno ekipo, lastno gorsko reševalno službo in sposobne plezalce-alpiniste.

Tako je bila leta 1937 Gorska reševalna služba v Tržiču tudi dejansko ustanovljena . Prvi načelnik reševalnega odseka je postal Avgust Primožič.

Predvojno delovanje: V podružnici SPD Tržič je bilo za vsa ta leta od ustanovitve značilno tesno sodelovanje reševalnega in plezalnega (alpinističnega) odseka. Vseskozi pa so imeli precej težav z nezadostno opremo. Na občnem zboru leta 1938 Cingerli pravi:

Piše naj se na tovarno motvoza Grosuplje po vzorce vrvi premera 8, 12 in 14 milimetrov, ter naj se zaprosi za analogen popust, kot ga ima Skala. Kline bomo napravili sami doma, odobri pa naj se potreben nakup vsaj osem karabinarjev.

Z odlokom nemške državne policije 24.4.1941 je morala podružnica SPD Tržič prenehati s svojim delovanjem, s tem pa je zamrla tudi organizirana dejavnost alpinistov in gorskih reševalcev v Tržiču. Med vojno so v vrstah narodnoosvobodilne vojske izgubili življenje trije triški gorski reševalci: Maks Debevc, Rok Kramar in Stanko Poljanšek. Pogoreli sta tudi Koča na Zelenici in Dom na Kofcah.

Obnovljena dejavnost gorskih reševalcev po vojni: Z obnovljeno dejavnostjo Planinskega društva Tržič po osvoboditvi je oživelo tudi delo gorskih reševalcev. V letu 1947 imajo tržiški reševalci dve reševalni akciji o katerih načelnik Nadislav Salberger na občnem zboru PD Tržič 15.12.1947 poroča:

Nesreč večjega značaja nismo imeli. Tekom zime smo rešili smučarja, ki si je zlomil ključnico. Tekom poletja smo bili pozvani, da poiščemo planince, ki so se baje izgubili na Košuti. Naše iskanje je bilo brezuspešno, ker so se baje pretihotapili preko meje.

Bujni povojni čas je prinesel tržiškim reševalcem že prenekatero 'mejaško' akcijo.

Sodelovanje pri gradnji bivaka: V severni steni Storžiča so gradili bivak, ki je dokončan leta 1948. Gonilne sile gradnje so bili prav alpinisti - gorski reševalci. Februarja 1960 je bila v Košuti ena najobsežnejših reševalnih akcij GRS v Tržiču. Trajala je od 8. do 10. februarja, v akciji je sodelovalo trinajst tržiških reševalcev. Iskali so Avstrijca Otmarja Schafferja iz Celovca. V zaključku poročila o tej akciji je Nadislav Salberger pripisal:

Bilo je to prvo reševanje naše postaje na našem območju skupno z reševalci iz Avstrije (ABW). Tudi iskanje z avionom in helikopterjem se je v Košuti prvič vršilo.

Snežni plaz na Zelenici: 13.12.1962 je snežni plaz na Zelenici zasul dve skupini graničarjev, ki sta se srečali na plazovitem terenu na graničarski poti, ki je vodila nekoliko niže od Doma na Zelenici. Obsežno dvodnevno reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo skoraj 60 reševalcev iz Tržiča, Kranja in Jesenic z lavinskimi psi, miličniki in gasilci sta vodila Marjan Salberger in Lojze Zaletel. V snegu sta izgubila življenje dva mlada graničarja jugoslovanske vojske Ostoja Gluvišić iz Siska in Branislav Todorov iz Zrenjanina.

Začetek obratovanja žičnice na Zelenici:  Leta 1964 je začela obratovati žičnica na Zelenici. S tem se je dejavnost tržiške postaje GRS razširila, saj so morali opravljati reševalno službo še na smučišču Zelenica. Na dokaj zahtevnem smučišču, ob tedaj še skromni varnostni smučarski opremi, je bilo nezgod smučarjev zelo veliko (v letu 1966 kar 109 smučarskih nesreč). Zaradi posebnosti zeleniških smučišč je bilo potrebno umetno prožiti snežne plazove. Člani reševalne postaje so rednim enotam jugoslovanske vojske pri miniranjih nudili strokovno pomoč.

Reševalna akcija na gori Šamzon (Jemen): Sedemdeseta leta se za tržiško postajo GRS začnejo s posebno reševalno akcijo na gori Šamzon nad Adenom v Jemenu, kjer se je koncem marca 1972 zrušilo letalo ljubljanske Inex Adrie. Sedem tržiških reševalcev in eden iz Kranja, ki jih vodi Anton Kralj, opravi težavno žalostno delo.

1977 leta snežni plaz iz Begunjščice zahteva 6 življenj: V tržiški okolici pride štirideset let po storžiški nesreči iz leta 1937 do druge največje nesreče v snežnih plazovih. 11.januarja 1977 v snegu pod Zelenico ugasnejo življenja štirih dijakov Iskrinega šolskega centra iz Kranja in dveh njihovih učiteljev. Tržiški reševalci, ki se jim pridružijo še kolegi iz Bohinja, Kranja, Kamnika, Ljubljane, Radovljice in z Jesenic, opravijo v izredno težavnih razmerah nevarno delo. Kljub nesebičnim požrtvovalnim prizadevanjem v izredno nevarnih razmerah, belim snežnim gmotam niso mogli iztrgati življenj.

V osemdesetih letih jedro postaje tvorijo tržiški alpinisti, ki postajajo vse rednejši udeleženci jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuja gorstva. Po uspešno osvojenem vrhu Jalung Kang v Himalaji 23.4.1985 se je tamkaj smrtno ponesrečil Borut Bergant.

Edina reševalna akcija GRS v času vojne za Slovenijo: V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je večina naših članov sodelovala v vrstah Teritorialne obrambe in s svojim znanjem in poznavanjem gorskega sveta pomagala svojim tovarišem. V času vojne smo Teritorialni obrambi pomagali tudi z opremo in sredstvi za zveze.

Tretjega julija 1991 smo v Medvodjah pomagali v strmi grapi težko ponesrečenemu gozdnemu delavcu. Šlo je za edino reševalno akcijo GRS v času vojne za Slovenijo.

Brunarica na planini Šija:  Za petinpetdesetletni jubilej smo od Ministrstva za obrambo prejeli v uporabo brunarico na planini Šija, ki je nekoč pripadala objektom nekdanje stražnice. Lepše darilo bi težko dobili, zato tudi navdušenja in poleta pri obnovi ni manjkalo.

Tik pred novim letom 1994 smo odšli v taborniški dom na planini Šija, na pomoč hudo opečenemu dekletu. Reševalna akcija je dobila svojevrsten epilog, predvsem, ker je v akciji prvič sodeloval helikopter Slovenske vojske.

Vir: ZBORNIK 60 LET gorske reševalne službe v Tržiču,

Tržič, 29.marec 1997

Med vzroki, ki so povzročili smrt planincev je med najpogostejšimi srčna kap. Kljub opozorilom in preventivnim akcijam se še vedno odpravlja v hribe veliko planincev, ki niso primerno fizično in psihično pripravljeni. Zato še enkrat ponavljamo opozorilo, naj se bolniki s srčnimi boleznimi pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visoke gore. Na vsak način naj se posvetujejo s svojim zdravnikom in se držijo njegovih navodil in zdravil. Še posebno se je potrebno izogibati planinskim turam v vročem in soparnem vremenu.

Zelo pogosta vrsta smrtnih poškodb so tudi poškodbe glave. Tudi za gore naj velja pravilo - pametno glavo varuje čelada. Tudi na področju Tržiča je priporočljiva uporaba zaščitne čelade na mnogih planinskih poteh v visokogorju, zlasti na mestih kjer je pot tako speljana, da lahko zgornji planinci ali celo živali sprožijo kamenje.

Priporočamo, da si za turo izdelamo načrt izleta. Tako bomo lahko določili tudi približen povratek domov. O odhodu na turo, poti in približnem času povratka obvestimo domače oz. pustimo sporočilo (v avtu, doma). Pred turo poglejmo planinske karte in vodnike, s katerimi je pokrit ves slovenski gorski svet. Prepogosto so planinci zaradi nepoznavanja poti zašli, zakasnili s povratkom s ture, kar je povzročilo skrb domačih in iskalno akcijo za reševalce.

Prav tako med turo puščajmo sled, kje smo hodili in do kam smo prišli. Ne sicer s smetmi, ki bi jih odmetavali vsevprek, ampak z vpisom v vpisnih knjigah po planinskih postojankah in na vrhovih.

Imejmo varnostni (plezalni) oprt in sistem za samovarovanje, kadar hodimo po zelo zahtevnih poteh in poteh s stalnimi varovali.

Na zahtevne ture ne hodimo sami. Kdor ima namero hoditi na zahtevne ture, naj se vključi v planinsko šolo, tečaj varne hoje v gore, alpinistično šolo ali naj si prelista nekaj literature na to temo; skratka naj si nabere potrebno znanje že v dolini in pridobi izkušnje na predhodnih lažjih turah. Svetujemo, da si začetnik ali oseba s premalo izkušenj in znanja to pridobi na organiziranih izletih.

Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od skupine. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.

Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informirajo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval na področju Tržiča sporočite na Planinsko društvo Tržič.

Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo in neodgovorno divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih tudi dejstvo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva.

=> Priporočila GRZS
 Ikar - mednarodne številke za klic na pomoč - pomoč v gorah

Ob nezgodi ali nesreči v gorah pokličite center za obveščanje na številko 112!

Ob klicu je potrebno posredovati sledeče podatke:

ˇ Kdaj in kje se je zgodila nesreča

ˇ Kaj - kakšna nesreča se je zgodila

ˇ Koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe

ˇ Kakšne so razmere na kraju nesreče

V gorah je včasih težko priti do telefona. Mobilna telefonija je ta problem precej zmanjšala. Še vedno pa se nam lahko pripeti nesreča, ko smo brez telefona ali področje na katerem smo ni pokrito s signalom. V tem primeru mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. Obveščevalne točke so planinske postojanke, visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom GRS.

Važnejše telefonske številke:

ZavetiŠče GRS na šiji